Kaotičen in neuspešen eksperiment: kako so v Rusiji želeli ukiniti vikend

Konec leta 1929, v času Stalinove vladavine Sovjetski zvezi, se je veliki diktator odločil spremeniti nekaj, kar do takrat še nikomur ni padlo na pamet. Želel je spremeniti teden.

Pravzaprav mu težav niso povzročali delovni dnevi, temveč zgolj konec tedna oziroma vikend, zato se je odločil, da ga bo preprosto ukinil.

Namesto "normalnega tedna" so v Sovjetski zvezi uvedli petdelovni teden – brez vikenda. Ideja je bila preprosta. Stroji v tovarnah se nikoli več ne bi ustavili, delo pa bi postalo neprekinjeno. Treba se je bilo le znebiti nedelje, ki je tako ali tako preveč spominjala na religijo.

Prva velika koledarska reforma se je zgodilo že pod Leninom, februarja 1918. Sovjetska Rusija je prešla na gregorijanski koledar, ki ga je večina preostalega sveta že uporabljala. Če bi to storili leto prej, revolucija ne bi bila oktobra, ampak novembra, piše Punkufer.

Enajst let pozneje je Stalin, navdušen nad predlogom ekonomista Jurija Larina o popolni reorganizaciji tedna, uvedel petdnevni delovni teden, prepričan, da se bo produktivnost povečala, če delavci ne bodo imeli istega prostega dne.

Kako so si zamislili petdnevni teden?

Kako je deloval novi sistem? Navidezno preprosto. Vsak od petih dni v tednu je imel svojo barvo (imenom dni v tednu so se popolnoma odrekli), in sicer rumeno, oranžno, rdečo, vijolično in zeleno. Delavci so bili razdeljeni v pet skupin, in sicer glede na omenjene barve in vsaka skupina je imela na dan svoje barve prost dan.

Na papirju je vse delovalo popolno. Stroji in proizvodnja se niso ustavljali in vsak delavec pa je celo dobil več prostih dni (enega od petih namesto enega od sedmih). V praksi pa je vladal popoln kaos. Čeprav je bilo dela prostih dni zdaj več – eden na štiri dni – je postalo družbeno in družinsko življenje nemogoče, saj nihče ni imel prostega dne istočasno kot njegova družina, prijatelji ali sosedi.

Poleg tega so imeli vsi meseci po 30 dni, pet ali šest "dodatnih" dni v letu pa je bilo razglašenih za praznike, kot so denimo Leninov dan, prazniki dela ali prazniki industrije. Toda že leta 1931 so oblasti opustile "pednevni delovni teden" in uvedle šestdelovni teden.

Vsakega 6., 12., 18., 24. in 30. v mesecu je bil skupni dan počitka, medtem ko je bil 31. "izven sistema". A tudi ta reforma ni uspela "izkoreniniti" navade nedeljskega počitka. Številni delavci so si še naprej jemali prosto prav ob nedeljah. Na koncu je Sovjetska zveza junija 1940 vendarle popustila in ponovno uvedla stari, dobri sedemdnevni teden, še piše Punkufer.